Bil je prvi Kranjčan, ki se je uvrstil v vrh jugoslovanskega plavanja. Že v mladosti je kazal dobre rezultate. To je bilo v času, ko je Božo Trefalt razvil kranjski plavalni klub v najkvalitetnejši klub v Jugoslaviji in je zaposlil tudi prvega poklicnega trenerja “Nitko” Brozoviča, Vlada pa je kasneje prevzel Marjan Finci.
Prvič je zablestel leta 1956 na državnem mladinskem prvenstvu , kjer je na 1500 metrov v prostem slogu kot prvi Kranjčan postal državni prvak in si prislužil vzdevek “Torpedo iz Kranja”. Že naslednje leto je na državnem članskem prvenstvu postavil absolutni državni rekord v isti disciplini. To mu je uspelo tudi v plavanju na 400 m prosto in ker je bil takrat še mladinec, je bil v teh disciplinah tako članski kot mladinski državni prvak. Leta 1960 je, skupaj z Janezom Kocmurjem, nastopil na olimpijskih igrah v Rimu, vendar vidnejše uvrstitve nista dosegla. Vlado Brinovec je vrhunske rezultate nizal tudi na kasnejših državnih prvenstvih. Odmeven je bil njegov nastop na Sredozemskih igrah leta 1959 v Bejrutu. Iz Bejruta se je vrnil z eno zlato in dvema srebrnima medaljama. V zvezni plavalni ligi, katere član je postal Triglav kot najboljši slovenski plavalni klub, je leta 1961 dosegel izvrsten rezultat na 1500 m prosto. Vlado Brinovec je bil večkrat izbran za najboljšega športnika leta tako v Sloveniji kot tudi v bivši Jugoslaviji. S športom se je ukvarjal do leta 1962, potem pa se je kot zdravnik posvetil profesionalnim izzivom.
Po končanem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani se je leta 1968 zaposlil v Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja in tam deloval vse do odhoda v pokoj leta 2004. Leta 1974 je opravil najprej specialistični izpit iz interne medicine, iz infektologije pa nekaj let kasneje. Leta 1992 je z disertacijo Študija vzrokov slabše odzivnosti ali neodzivnost po cepljenju z vakcino hepatitisa B doktoriral iz medicinskih znanosti ali neodzivnost po cepljenju z vakcino B. Leta 2002 je pridobil naziv izrednega profesorja. Njegovo ožje področje so bili virusi hepatitisi. Samostojno ali s sodelavci je objavil vrsto člankov doma in tuji literaturi, najpogosteje v Zdravniškem vestniku in Medicinskih razgledih (npr. Zdravljenje hepatitisa B in C, Medicinski razgledi december 1995, predaval je na različnih konferencah in simpozijih (npr. Preprečevanje virusnih hepatitisov v otroškem obdobju).
Še kot mladega specializanta so ga poslali na Kosovo, kjer je leta 1972 divjala zadnja epidemija črnih koz v Evropi. V letih 1983-1987 je deloval kot predsednik Infektološke sekcije v Slovenskem zdravniškem društvu ter kot sektor Združenja infektologov Jugoslavije. Leta 1987 je organiziral 5. kongres infektologov Jugoslavije v Portorožu. Aktiven je bil tudi kot športni zdravnik. V nekem obdobju je v tej funkciji skrbel za državno hokejsko in košarkarsko reprezentanco. Bil je sekretar Združenja športnih zdravnikov Slovenije. Podiplomsko se je izobraževal v Veliki Britaniji in Italiji. Aktivno je sodeloval s kolegi drugih inštitucij Kliničnega centra in Medicinske fakultete, posebej z Inštitutom za mikrobiologijo.
Za svoje delo je prejel državno odlikovanje z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Na Sredozemskih igrah leta 1959 v Bejrutu je prejel eno zlato (400 metrov prosto) in dve srebrni medaljama (na 1500 metrov prosto in v štafeti 4 krat 200 metrov prosto).
Vidmar, L. Prof. dr. Vladimir Brinovec, dr. med.. Zdravniški vestnik, 2006, let. 75, št. 11, str. 749.