Otroštvo je preživela v Vašci (Cerklje na Gorenjskem). Odraščala je ob mlajšem bratu Anžetu, ki je treniral smučarske skoke in bil kasneje kombinatorec. Bili so zelo aktivna družina in so veliko hodili v hribe. Stari straši so imeli kmetijo, kjer je velikokrat pomagala. V otroštvu je bila zelo navihana in energična. V osnovni šoli je hodila na vse športne krožke, imela je veliko željo, da bi trenirala alpsko smučanje. Želja se ji ni izpolnila.
Pri trinajstih letih je začela trenirati smučarski tek. Po tretjem treningu jo je trener odslovil, da ni dovolj dobra. Še naprej je sodelovala pri vseh športih v šoli in konec leta 1993 jo je trener ponovno poklical, če se jim pridruži. Veliko treningov so opravili na Pokljuki in na Jezerskem. Kasneje so oblikovali oddelke za biatlon in tudi njo povabili, da se preusmeri v biatlon. Tako je po dveh letih treniranja teka na smučeh sprejela povabilo in začela s treniranjem biatlona. K odločitvi so botrovali boljši pogoji za trening in večja možnost napredka. Takrat je v biatlon prestopilo mnogo punc. Med biatlonci je bila tudi Andreja Grašič poročena Koblar, ne samo njena tekmica ampak tudi velika vzornica in prijateljica.
Na prve priprave v tujino je odšla v Oberhof leta 1995. Pri 18. letih je prvič nastopila na Olimpijskih igrah Nagano 1998 (Japonska), zasedla je 36. mesto. V ženski štafetni tekmi (Lucija Larisa, Andreja Grašič, Matejka Mohorič) je zasedla deveto mesto. Olimpijskih iger se je udeležila še trikrat (2002 – Salt Lake City; 2007 – Torino; 2010 – Vancouver). Na olimpijskih igrah v Torinu je nosila slovensko zastavo.
Po osnovni šoli je šolanje nadaljevala na Gimnaziji Škofja Loka, športni oddelek. Odločila se je za študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Kasneje pa je opravila specializacijo iz managementa na Fakulteti za management v Kopru. Pri 22 letih se je zaposlila v slovenski vojski. Tekmovalno kariero je končala po sezoni 2010/11, poslovilne tekme ni imela. Po končani karieri je začela delati, kot trenerka v klubu. Leta 2022 je na Smučarski zvezi Slovenije prevzela vlogo vodje biatlonskih reprezentanc. Je maserka, kinesio, reiki in access bars terapevtka. Deluje tudi v Slovenski antidoping organizaciji. Velja za drugo najboljšo slovensko biatlonko, pred njo je le Andreja Koblar.
Z bivšim možem Domnom imata hčer Mašo in sina Rožleta. Po rojstvu hčerke Maše se je vrnila na tekmovalna prizorišča. Leta 2021 je izdala avtobiografsko knjigo z naslovom Peta olimpijada, kjer je med drugim opisala tudi svoj boj z boleznijo rak.
Tadejini športni dosežki
3 mladinska svetovna prvenstva (1996, 1997, 1998)
5. mesto (individualna tekma) 1998 – Quebec
9. mesto (sprint) 1998 – Quebec
12 svetovnih članskih prvenstev (1996-2011) – 36 startov
5. mesto (zasledovanje) 2007 Antholz
8. mesto (sprint) 2007 – Antholz
9. mesto (skupinski start) 2007 – Antholz
Štafetni nastopi: 4. mesto – štafete 2007 – Antholz
4. mesto – mešane štafete 2007 – Antholz
4 olimpijske igre (1998-2010) – 13 stratov
Top uvrstitev 31. mesto (sprint + zasledovanje) 2006 – Torino
Svetovni pokal (1995/96-2010/11)
Prvi nastop: individualna tekma – Oestersund 1995/96 – 50. mesto
Zadnja tekma: sprint – Oslo 2010/11 – 58. mesto
Top rezultati:
2. mesto – sprint Oslo 2004/05
2. mesto – sprint Oestersund 2005/06
3. mesto – sprint Oestersund 2004/05
3. mesto – sprint Kontiolahti 2005/06
3. mesto – skupinski starst Kontiolahti 2005/06
3. mesto – skupinski start Pokljuka 2006/07
Tadeja Brankovič: peta olimpijada, 2022
Brankovič, T. Tadeja Brankovič: peta olimpijada. Ljubljana: Smučarska zveza Slovenije, Združenje smučarskih panog, 2021
Kavčič, S. Po dobrem desetletju sklenila krog, vmes pa nabrala za pet življenj izkušenj. (citirano 29. 12. 2023). Dostopno na naslovu: https://siol.net/sportal/zimski-sporti/po-dobrem-desetletju-sklenila-krog-vmes-pa-za-pet-zivljenj-izkusenj-590607
Tadeja Brankovič. (citirano 29. 12. 2023) Dostopno na naslovu: https://tadejabrankovic.com/