Organizirano splošno izobraževanje v cerkljanski občini se je začelo leta 1788, ko je bil dekan znameniti Mihael Boršnik. Preprostim ljudem je hotel olajšati pot do osnovnega znanja in je zato v Cerkljah ustanovil trivialno šolo.
Za prvega učitelja je postavil svojega nečaka Janeza Krstnika Boršnika. Stric Mihael je Janeza poslal na šolanje v Trst, kjer se je dobro izobrazil. Izšolal se je za geometra in naučil tri tuje jezike: francosko, italijansko in nemško.
Farno šolo je v začetku obiskovalo okoli 50 učencev. Kmalu pa je navdušenje za šolanje prenehalo, saj je bila šolnina previsoka pa še kmetje so potrebovali otroke doma za pašo in druga kmečka opravila. Tudi kranjski deželni stanovi izobrazevanju niso bili naklonjeni, ker je bilo to za občino hudo breme. Poleg tega so tudi oni menili, da ima mladina tedaj premalo časa za kmečko delo. Kmetom je tako stališče deželnih stanov ustrezalo in zato so prvo cerkljansko javno šolo po nekaj letih zaprli. Učitelj J.K. Boršnik pa je mlade, če so starši le želeli, poučeval privatno.
Leta 1809 je naše kraje zasedel francoski vojskovodja Napoleon Bonaparte in ustanovil Ilirske province. V njih je bila najmanjša upravna enota občina. V cerkljanski je bil za župana imenovan prav učitelj J.K. Boršnik. Ko je bil 4. junija 1810 sprejet zakon, po katerem se mora v vsaki občini ustanoviti šola, je Boršnik takoj obnovil pred leti ukinjeno šolo. Ko se je čez nekaj let vrnila avstrijska oblast je šola obstala, učitelja Boršnika pa so kmalu odstavili. Ponovno se je ukvarjal samo s kmetovanjem.
Daniela Močnik, Prizidku ob rob, Novice izpod Krvavca (priloga GG za občino Cerklje), december 2004