Photo Gallery
Berta Bojetu Boeta se je leta 1967 vpisala na študij igralstva na AGRFT v Ljubljani. Med leti 1970 in 1972 je bila zaposlena kot knjižničarka v Mestni knjižnici Maribor (danes Mariborski knjižnici). Leta 1972 se je prepisala na študij srbohrvaščine in knjižničarstva na ljubljanski Pedagoški akademiji, kjer je leta 1990 diplomirala. Od leta 1979 naprej je bila kot igralka zaposlena v lutkovnem gledališču v Ljubljani, od leta 1986 pa tudi v gledališču Koreodrama, ki ga je soustanovila. Leta 1990 je postala članica Društva slovenskih pisateljev, dve leti kasneje pa se je za eno leto preselila v Izrael, kjer je tedaj bival njen sin in priimku Bojetu dodala očetov priimek Boeta.
Za njen opus je značilna močna ženska tematika in poetični slog. Njenim prvim objavam v revijah Mlada pota, Tribuna, Problemi, Dialogi, Naši razgledi, Mentor idr., pod katerimi se je podpisala s svojim psevdonimom Ivanka Bogolin, je kmalu sledila pesniška zbirka Žabon (1979). Z njo je hitro dosegla center tedanje slovenske poezije. Naslednjo zbirko Besede iz hiše Karlstein (1988) je napisala po zgledu poetične drame Pogovori iz hiše Karlstein, ki jo je napisala in uprizorila s Koreodramo že leta 1984. Najbolj pa se je uveljavila kot pisateljica z romanoma Filio ni doma (1990) in Ptičja hiša (1994), za katerega je leta 1996, kot prva ženska, prejela nagrado kresnik. Zanj je značilno, da se poetični slog, ki ga je uporabljala pri ostalih delih, umakne realističnemu slogu, saj povezuje brutalnost vsakdana s tematiko ritualnega zla ali osebnega intimnega upora. Leta 1995 je napisala in uprizorila igro za otroke Gremo k babici – Osama, istega leta je v Novi reviji izšlo samostojno krajše prozno delo Šira.
Kot igralka je nastopila v številnih predstavah tako Lutkovnega gledališča Ljubljana kot tudi gledališča Koreodrama. Za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami je leta 1986 prejela nagrado Borštnikovega srečanja za igro. Igrala pa je tudi v nekaj filmih, kot so Prestop (1980), Ljubezen (1984), Ovni in mamuti (1985), Veter v mreži (1989) in Ko zaprem oči (1993).
- Žabon – 1979 (pesniška zbirka)
- Pogovori v hiši Karlstein – 1984 (poetična drama)
- Besede iz hiše Karlstein – 1988 (pesniška zbirka)
- Filio ni doma – 1990 (roman)
- Ptičja hiša – 1995 (roman) – prejela nagrado kresnik
- Šira – 1995 (krajše prozno delo)
- Gremo k babici – Osama – 1995 (monoigra)
Igralske vloge:
- 1979 Antoine de Saint Exupéry: Mali princ (Kača), Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1980 Alan Alexander Milne: Medvedek Pu (Christopher Robin, Ru), Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1983 Svetlana Makarovič: Igra o letu (Zajček Uhko), Lutkovno gledališče Ljubljana, Cankarjev dom
- 1984 Berta Bojetu: Pogovori v hiši Karlstein (Josefina Jankobi), Lutkovno gledališče Ljubljana, Cankarjev dom
- 1986 Ivan Tavčar, Peter Božič: Agata Schwarzkobler (Agata Schwarzkobler), Koreodrama Ljubljana
- 1988 Ivan Predmersky: Petnajst (Lepotica), Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1991 Janez Trdina, Miran Herzog: Kresna noč (Gora), Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1994 Matjaž Loboda: Pepelka (Pepelka, Druga sestra, Otroci, konj, metulji, ptice, drevo, cvetice), Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1995 Slavko Grum, Damir Zlatar Frey: Dogodek v mestu Gogi (Gospa Prestopil), Koreodrama Ljubljana
- 1996 Darka Čeh: Zimska pravljica (Miška, Palica), Lutkovno gledališče Ljubljana
- Filmi: Prestop (1980), Ljubezen (1984), Ovni in mamuti (1985), Veter v mreži (1989), Ko zaprem oči (1993)
- 1986 Nagrada Borštnikovega srečanja za igro (za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami)
- 1996 Nagrada kresnik za najboljši roman (za roman Ptičja hiša)
- Berta Bojetu – Boeta. V: Glušič, H. Sto slovenskih pripovednikov. 1996, str. 22-23.
- Forstnerič Hajnšek, M. Najdrznejša mariborska pisateljica. Večer. 6. jul. 2016, str. 9.
- Jelinčič Boeta, K. Biografija po letnicah. V: Bojetu Boeta, B. Rozalija. 2016, str. 141-146.
- M. N. K. Umrla je Berta Bojetu. Delo. 1997, letn. 39, št. 63, str. 7.
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 85.
- Slovenska književnost: književnost 1. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982, str. 30-31.
- Berta Bojetu Boeta. V: Sigledal.org: portal slovenskega gledališča (spletno mesto). Ljubljana: Novi ZATO, 2010-. Pridobljeno 17. 9. 2020 s spletne strani: https://sigledal.org/geslo/Berta_Bojetu_Boeta
- Besede iz hiše Karlstein. Predlogi za pripravo na ogled (spletna izd.). Maribor: Lutkovno gledališče Maribor. Pridobljeno 16. 9. 2020 s spletne strani: https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/Predlogi_1.pdf
- Habjan, J.: Bojetu Boeta, Berta (1946 – 1997). Slovenska biografija (spletno mesto). Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, 2013. Pridobljeno 16. 9. 2020 s spletne strani: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018820/
- Jelinčič Boeta, K. Berta Bojetu Boeta. V: Občina Borovnica. Znane osebnosti. (spletno mesto). Pridobljeno 16. 9. 2020 s spletne strani: https://www.borovnica.si/o-borovnici/znani-borovnicani/berta-bojetu-boeta/
- Velikanje, M. Simboli v delu Berte Bojetu: diplomska naloga. (spletno mesto). Nova Gorica, 2011. Pridobljeno 16. 9. 2020 s spletne strani: http://www.ung.si/~library/diplome/SLOVENISTIKA/32Velikanje.pdf