R. 14. maja 1885 v Zburah, u. 15. decembra 1941. Mučenka za čast, nedotakljivost in posvečenost telesa ter kandidatka za proglasitev med blažene v katoliški cerkvi. L. 1921 je vstopila v samostan reda Hčere božje ljubezni. Ob začetku 2. svet. vojne so samostan na Palah blizu Sarajeva, kjer je živela s. Krizina, izropali in požgali četniki, s. Krizino pa skupaj s še štirimi sestrami v hudem mrazu odgnali v 65 km oddaljeni Goražde, kjer naj bi delale v vojaški bolnišnici. Med potjo so najstarejšo sestro ubili, z drugimi pa so se hoteli ob prihodu na cilj še malo pozabavati. Sestre so za vsako ceno hotele ohraniti svojo čast, zato so poskakale skozi okno. Pri padcu so se poškodovale, vendar pa ostale žive. Besni četniki so jih nato pokončali z meči in noži in pustili ležati trupla brez zgornjih oblačil en dan na obali Drine, nato pa jih je grobar zmetal v reko. S sestrami, med katerimi je bila poleg s. Krizine tudi s. Antonija Fabjan (1907-1941) iz Malega Lipja, je del poti prehodil tudi pisatelj Fran Ksaver Meško, ki je kot izgnanec živel v samostanu na Palah in dogajanje v tistem času opisal v svojem delu V četniškem ujetništvu.
- Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice, str. 370-371.