BOGIĆ, Mirko

Rodil se je v Šibeniku na Hrvaškem staršema Srečku, ki je bil trgovec in materi Irene roj. Grubišić. Po zaključeni osnovni šoli in gimnaziji v rojstnem kraju je v letih 1931-1936 študiral na Vojni akademiji v Beogradu. Decembra leta 1945 se je preselil v Ljubljano. Delal je v glavni upravi za razdeljevanje zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih je pošiljala UNRRA, in nato v upravi Akademije za igralsko umetnost. Leta 1956 se je odločil za nadaljevanje študija ob delu, na takratni Naravoslovni fakulteti v Ljubljani je študiral geografijo. Študij je leta 1961 zaključil z diplomskim delom “Razvoj vremena u Sloveniji u oktobru 1959 i njegov upliv na hidro elektro gospodarstvo”, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1962 se je zaposlil v Zemljepisnem muzeju pri Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani (danes posebna enota Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU), kjer je delal kot kustos do upokojitve leta 1976. Po upokojitvi se je preselil v Piran. Umrl je v Piranu, dva tedna po praznovanju 100. rojstnega dneva. Pokopan je na pokopališču sv. Ane v družinski grobnici v Šibeniku.

Od otroštva je bil navezan na morje in jadranje. Velja za začetnika organiziranega jadranja v Sloveniji. V Ljubljani je veslal po reki Ljubljanici, ves čas pa ga je vleklo na morje. S somišljeniki je po nalogu Ljudske tehnike Slovenije leta 1949 v Ljubljani ustanovil Pomorsko brodarsko društvo »Cveto Močnik«, kjer je vodil jadralno sekcijo. Društvo je ob ustanovitvi imelo le kanuje za veslanje po Ljubljanici. Jadralna sekcija se je kmalu osamosvojila in preimenovala v Jadralni klub Ljubljana. Bogić je bil predsednik kluba 25 let, nato pa častni član. Po ustanovitvi kluba je takoj poskrbel, da je ta pridobil svojo prvo jadrnico. Iz Hrvaške so nato pripeljali še nekaj jadrnic in kmalu izpeljali prvo regato. Klub je dobil priveze za jadrnice v piranskem pristanišču in v mestu Piran prostor za opremo in prenočevanje. V tem obdobju je Piran spadal pod cono B Svobodnega tržaškega ozemlja, zato je moral klub pridobiti posebno dovoljenje od Ministrstva za notranje zadeve za vsako jadranje po morju. Njihove jadrnice so bile prve, ki so plule pod slovensko zastavo. S svojim znanjem o jadranju in s svojimi jadralskimi regatnimi uspehi je kmalu postal legenda jadranskega jadralnega športa. Neštetokrat je prekrižaril Jadran, v nacionalnem razredu L-5 je bil državni prvak, sodeloval je na številnih domačih in mednarodnih regatah na Jadranskem morju in pogosto zmagal. Z regat ima nešteto odličji in pokalov, za prvo mesto 96. Je idejni vodja tradicionalne regate Šavrinka, ki jo klub organizira vse od leta 1975. Regata je v našem prostoru edinstvena, ker je postavljena kot navigacijska s startom v Piranu, etapnima ciljema in startoma v Izoli in Kopru ter zaključkom v Piranu.
Do leta 2008 je s svojo jadrnico (tip tekmovalne jadrnice L-5) »Maištral« vsako poletje odjadral iz Pirana v svoj rojstni kraj Šibenik. Kljub častitljivi starosti je tudi potem redno dvigal jadra in zajadral iz piranskega mandrača.
Bil je tudi eden od začetnikov poučevanja jadranja in pomorske meteorologije. Več desetletji je vodil tečaje jadranja in tečaje za voditelje motornih čolnov. Kot odličen poznavalec vremenskih razmer na Jadranu je na raznih seminarjih, fakultetah in po jadralskih klubih predaval do svojega 90. leta.
O Jadranskem morju ter njegovih posebnostih in nevarnostih, vetrovih in valovih je napisal številne članke in več knjig. Je soavtor prvega priročnika o jadranju v slovenskem jeziku. Priročnik za voditelje čolnov je doživel več izdaj. Mirko Bogič je prispeval dve pomembni in obsežni poglavji: “Navtika” in “Vetrovi na Jadranu”.
Leta 1991 je v knjižni izdaji izšel izbor zapisov iz Bogićevega ladijskega dnevnika med letoma 1950 in 1990. V uvodu knjige z naslovom Iz ladijskega dnevnika je napisal: »Že od samega začetka delovanja Jadralnega kluba Ljubljana, od leta 1949, sem pisal dnevnik potovanj oziroma regat. Tako se je nabralo kar lepo število: skoraj tisoč tipkanih strani tega dnevnika! Seveda sem pri svojem štiridesetletnem jadranju po Jadranu marsikaj doživel. Opazoval sem kapitane jadrnic in jaht in pogosto videl, da je njihovo poznavanje vremena slabo in da so v nepredvidenih situacijah neiznajdljivi. Neznanje in lahkomiselnost sta bila tudi vzrok, da so ljudje na morju včasih tvegali lastna in tuja življenja. Prav zato, da bi si novi in manj izurjeni kapitani pomagali z mojimi izkušnjami, sem se odločil iz svojih številnih dnevniških zapiskov izbrati bolj zanimive dogodke in jih izdati v knjigi«.
Mirko Bogić ima neprecenljive zasluge, da so se številni Slovenci seznanili z morjem in lepotami življenja na njegovih valovih.

Nagrade (izbor):

1961, Prešernova nagrada za diplomsko delo “Razvoj vremena u Sloveniji u oktobru 1959 i njegov vpliv na hidro elektro gospodarstvo”
2000, Zlata plaketa Zveze geografskih društev Slovenije za več kot tridesetletno prizadevno, uspešno in odmevno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije
2000, Priznanje za življenjsko delo Športne zveze Slovenije
2012, Posebno priznanje župana Občine Piran na prireditvi Športnik leta