Bil je prvorojeni otrok Franca Serafa Antona (1755–1820), zakupnika gospoščine Ravno polje, in njegove prve žene Ane Marije Kircher, hčere učitelja in upravnika iz Laškega. Ker je bil predviden za poklic uradnika v gospoščini in ekonoma, so ga nanj sistematično pripravljali. Potem ko je pridobil osnovna znanja, se je izobraževal na mariborski gimnaziji. Praktične izkušnje je pridobil na gospoščini Turnišče. Po opravljenih vseh potrebnih izpitih je prejel dekret. Leta 1803 je bil zaposlen kot okrajni komisar na Ravnem polju, kjer je čez dve leti postal višji uradnik v tamkajšnjem nabornem okraju. Bil je tudi kondukter v mariborskem okraju, zaradi česar se je boril v deželni prevozniški diviziji zoper Napoleona v Gornji Italiji.
Leta 1807 mu je bila s prodajno-prevzemno pogodbo prepuščena gospoščina deželnega in plemiškega sodišča Majšperk. Tako se je lahko postavil na lastne noge in se leta 1808 poročil s Karolino Antonijo Aichmayer, ki je izhajala iz ptujske trgovske družine. V zakonu se jima je rodilo dvanajst otrok, med njimi je bil tudi kasnejši avstrijski državnik Moriz von Kaiserfeld (1811–1885). V prvih desetih letih upravljanja so grad prenovili, opravljal je funkcijo okrajnega glavarja, ekonoma in se ukvarjal z živinorejo. Prihodke posestva je podvojil in z nakupom novih posesti gospoščino še povečal. Potem ko so leta 1819 gospoščino Majšperk prodali, se je družina preselila v na novo kupljeni dominij Štatenberg, ki je bil tudi naborni okraj z deželnim sodiščem.
V 20. letih 19. stoletja je Štajersko pretresala postnapoleonska kriza, kar je vodilo v padec cen pridelkov, ki so s težavo pokrile stroške proizvodnje. Posledično je družina izgubila dominij Štatenberg, ki je bil leta 1827 prodan na dražbi. S tem so se prenehali ukvarjati z ekonomijo v okolici Ptuja in se preselili v Gradec. Tako je bil Franc Ludvik primoran pričeti novo kariero. Sprva je sodeloval pri sestavljanju Franciscejskega stabilnega katastra, od leta 1829 pa je v deželnem uradu približno dvajset let opravljal funkcijo ekonomskega komisarja za cenitve.
Kaiserfeld, H. Oekonomen, Beamte, Advokaten – eine bürgerliche Familie in Österreich-Ungarn Mitte 18. bis Anfang 20. Jahrhundert: ein Fallbeispiel für die bürgerliche Epoche. Wien: H. Kaiserfeld, 1996, str. 28, 31–34.
Kaiserfeld, H. Ravno polje, zibelka sodobne ovčereje na Štajerskem. Časopis za zgodovino in narodopisje, 2004, let. 75, št. 1, str. 69–79.