Rojen je bil v kmečki družini očetu Vipavcu Ignacu Birsi in materi Kraševki Leopoldi Fabiani kot tretji od petih otrok. Sedem razredov osnovne šole je obiskoval v Kobjeglavi in Dutovljah, nato je moral z družino v begunstvo v Ribnico na Dolenjsko.
Realko je obiskoval v Idriji, kjer sta poučevala risanje Ščuka in Spazzapan in ga spodbujala k slikanju. Po končani realki je v Vidmu opravljal razne poklice, da se je lahko preživljal. Nekaj časa je bil tudi občinski uradnik v Štanjelu. Dve leti je obiskoval slikarsko šolo v Trstu (profesorji Torelli, Maier, Campitelli), štiri leta se je izpopolnjeval v slikarski delavnici – specialki tržaškega umetnika Djalma Stultusa. Z njim je hodil po deželi, predvsem po Krasu in Vipavski dolini in slikal v naravi.
Leta 1935 je odšel v Rim, kjer je obiskoval Akademijo likovnih umetnosti, risal v letalskem ministrstvu, slikal motive iz rimske pokrajine, Lepinskih gora in Abrucev. S freskami je poslikal kupolo cerkve sv. Lucije v Segni pri Rimu, zraven pa ustvaril še mnogo figuralnih kompozicij in portretov. To rimsko bivanje je večkrat prekinil, da se je vračal v rojstni kraj in slikal pejsaže. Leta 1943 se je dokončno vrnil iz Rima.
V šolskem letu 1944/45 je poučeval risanje na slovenski gimnaziji v Gorici, po osvoboditvi leta 1945 pa na Slovenskem učiteljišču v Kopru. Po smrti slikarja Alberta Sirka (1947) se je preselil v Portorož in še nadaljnjih sedem let učil na učiteljišču ter gimnaziji v Kopru. Leta 1947 je postal član DSLU, leta 1950 svobodni umetnik, po letu 1954 se je popolnoma posvetil slikarstvu.
Prvič je razstavljal leta 1927 v Trstu, na mestu, kjer je danes Galerija Scorpione. Ponovno je razstavljal v Trstu okoli 1930 in 1934, ko ga je pozitivno ocenil kritik Benco. Leta 1940 je razstavil 25 platen v Bottega d’arte v Gorici. Leta 1946 je imel manjšo razstavo v Ajdovščini v okviru gimnazije, leta 1954 pa v Kopru s Pečaričem in Pohlenom. Sledijo razstave: 1959 v Portorožu, 1968 v Novi Gorici (skupinska), 1969 v Skednju (Kulturni dom) in Trstu (Galleria Eridano), 1970 spet v Trstu (Galleria Tergeste). Zaradi njegove razgibane življenjske poti je nemogoče ugotoviti, kje vse je razstavljal, dejstvo pa je, da so njegove slike kupci raznesli po vsem svetu. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj in nagrad.
Osrednje slikarjevo zanimanje je vseskozi veljalo Primorski, najprej kraški pokrajini, po naselitvi v Portorožu pa istrski zemlji, morju in Piranu. Likovna kritika Birsovo slikarstvo navadno označuje s pojmom »postimpresionizem«. Barvno se teoretično naslanja na klasifikacijo barv po Chevréju. Ljubi umirjene rjave, zelene ter vijoličaste tone. Posebno znana so njegova dela: Rimski cunjar, Hiše v Piranu (1951), Osamljena (1949), Most (1934), Na križpotju (1934).
Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1975.
Viktor Birsa: pregledna razstava. Piran: Obalne galerije, 1991.
Birsa-Lundberg, A. in Žvanut, M. Viktor Birsa. Stockholm: Trans-bus, 1981.
Viktor Birsa: slike. Piran: Obalne galerije, 2008.