Rodil se je kot drugi otrok materi Egidiji (rojeni Kodrič), gospodinji, ter očetu Gabrijelu, ključavničarju. Poleg Nevina so bili v družini še trije otroci: Majda, Egidij in David. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi in v Šempetru pri Gorici. S šolanjem je nadaljeval na Gimnaziji Nova Gorica, nato še v Ljubljani na Pedagoški akademiji (skupina slovenščina in knjižničarstvo).
Živel in deloval je v Braniku, v svoji rojstni hiši. Živel je umirjeno, obdan z okoliškimi vinogradi in sadovnjaki, rad je imel glasbo in naravo.Vse od srednješolskih let dalje je bil v tesnem stiku s Cirilom Zlobcem, uveljavljenem pesnikom in mentorjem. Blizu sta mu bili poezija Srečka Kosovela in Daneta Zajca.
Pesmi je pisal že kot dijak. Prva objavljena pesem “Kiosk” je izšla v Srečanjih 1967 pri njegovih dvajsetih letih, nato so sledile objave v brošuri Ob stoletnici rihemberške čitalnice. Svoje pesmi je objavljal v Primorskih srečanjih, Sodobnosti, Dialogih, Kapljah, Naših razgledih, Mladiki, Obaliter Prostoru in času.
Prva pesniška zbirka Elektronke v očeh je izšla leta 1970. Svoje pesmi je objavil v šestnajstih pesniških zbirkah ter v almanahu Prelivanja, ki ga je izdal Literarni klub Nova Gorica leta 1990. Bil je tudi član Literarnega kluba Nova Gorica in Društva slovenskih pisateljev.
Bojan Bratina, ravnatelj novogoriške gimnazije ter poznavalec Nevinove poezije, ga je označil kot »samoniklega in ustvarjalnega oblikovalca pesniške besede«, njegovo poetiko pa je zaradi novih jezikovnih povezav poimenoval kar »birsovsko«. Za Nevina je bilo pisanje poezije njegov način komuniciranja s svetom, s sočlovekom, kot je sam povedal za glasilo Beseda februarja 2003.
Umrl je 29. septembra 2003 v starosti 56 let v Braniku, kjer je tudi pokopan.
To pomlad sem odšel v neznano, 2004
Modrijan ali klovn, 2003
Boj za rdeče bleščanje, 2001
Skice krvi in zvezd, 2001
Živali in rože, 1999
Kresnice in pesnik, 1997
Skat širokega jutra, 1996
Samotni napis mavrice, 1994
Prva svetloba, 1992
Prelivanja, 1991
Kdo ima žareči ključ, 1990
Poskus maga, 1987
Nove ljubezenske pesmi, 1979
Pesniški list, 1977
Jelen cvete med debli, 1975
Rihemberk, 1974
Stekleni vihar, 1973
Elektronke v očeh, 1970
Priznanje Krajevne skupnosti Branik, 1990
Bevkova nagrada Mestne občine Nova Gorica, 1996
Kermauner, T. Poezija slovenskega zahoda: 1. del. Maribor: Založba Obzorja, 1990.
S. n.Obrazi našega časa. Primorske novice, 1996, št. 82, str. 24.
V spomin Nevinu Birsi. Beseda, 2003, št. 4.
Lutman, A. Postaja na brezpotju: spis o pesnjenju Nevina Birse.Mentor, 2004, letn. 25, št.1/2, str. 78–83.
U jantaru vremena: antologija slovenske poezije (1950.–2000.). Sarajevo: Tugra, 2006.