BEŽEK, Jože

Gimnazijo je končal leta 1917 v Ljubljani z odličnim uspehom. Takoj po maturi je moral na Dunaj v šolo »enoletnih prostovoljcev«. Poslali so ga na soško fronto, kjer je bil zajet in zato so ga Italijani zadržali še eno leto v ujetništvu v Južni Italiji. Po vrnitvi v Ljubljano se je vpisal v prvi letnik novoustanovljene medicinske fakultete in opravil le izpite tega letnika. Študij je nadaljeval v Pragi in ga zaključil v Zagrebu leta 1925.
Naslednji dve leti je delal v Splošni bolnici v Ljubljani in bil eno leto vodja infekcijsko-epidemiološkega oddelka. Leta 1927 je odprl privatno ordinacijo splošne prakse v Kranju, kjer je deloval celih 40 let, najprej v kraljevini SHS, nato pa v socialistični Jugoslaviji. Ko je šel leta 1965 v predčasen pokoj, je honorarno delal v obratni ambulanti tovarne Veriga v Lescah. Pri tem delu je vztrajal do 10 dni pred svojo smrtjo na kirurški kliniki v Ljubljani.

Ni bil organiziran v nobeni politični stranki, a je bil vedno narodno napreden. Zato se je ob nemški okupaciji Gorenjske opredelil za boj proti okupatorju. Prve ranjene partizane je zdravil v ilegali že v začetku 1942. leta pa vse do februarja 1944. Nato je šel med partizane in bil na goriškem vojnem področju sanitetni referent brigade Janka Premrla Vojka. Tam je ustanovil gibljivo področno bolnišnico »Vera« v vinogradih Vipavske doline blizu Erzelja. Ker mu je pred nemškim napadom in požigom bolnice uspelo rešiti vse ranjence, je dobil posebno pohvalo štaba IX. korpusa. Decembra 1944 so ga nemški vojaki ujeli in do konca vojne je preživel pravo razčlovečenje v koncentracijskem taborišču Flossenburg na Bavarskem. 24. aprila 1945 je zapustil taborišče in se preko Prage vrnil domov v Kranj, kjer je nadaljeval z delom splošnega, družinskega zdravnika.

Zvezno ministrstvo za zdravstvo ga je nagradilo s prvo nagrado za brošuro Pegavec in reccurens Ukvarjal se je tudi z organiziranjem Rdečega križa.

Napisal je nekaj črtic: Metamorfoza, Barometer pada, Stop a Cetinje, Na plaži. Nekaj besedil ima tudi partizansko tematiko: Pojedina pri gospodu L., Lepa Helenca in gospa Mimi, Moj prvi stik z njimi, Amputacija, Požig bolnic VERE, Flossenburg.
Dobro je igral klavir in z veseljem gojil vrtnice okoli svoje hiše na Koroški 27 v Kranju, ki je bila leta 1936 narejena po načrtih arhitekta Plečnika.