Latinski pesnik Andrej Batič je bil rojen v Solkanu, ob njegovem imenu je zato zapisano, da je Salcanensis. B. je humaniora in filozofijo končal pri jezuitih v Gorici, teologijo je študiral na Dunaju in tam stopil v jezuitski red (1660). Po končanem noviciatu je bil v dušnopastirski službi v več jezuitskih kolegijih. Med letoma 1668-1671 je bil profesor na gimnaziji v Gradcu. Nato je bil kot vojaški spovednik poslan v Carigrad, kjer je v cerkvenih zadevah, očitno zaradi znanja slovenščine, posredoval med kristjani in turškim dvorom. Leta 1683 se je moral vrniti na Dunaj, poslej je služboval na Dunaju, v Steyerju, Linzu in Trstu, kjer je umrl.
V Gradcu naj bi B. objavil dela Lycaeum Sapientiae Martis gymnasium (1670) in Laus Sapientae ex sacro codice deprompta et lyrico carmine deducta atque … neomagistris in alma et celeberrima universitate Graecensi a r. Francisco Seitz … oblata anno MDCLXXI (1671). Tudi teh dveh objav ni bilo mogoče izslediti.
Marušič, B.: Latinski pisci iz 17. in 18. stoletja, rojeni v Solkanu, v: Izvestje raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 10, let. 2013, str. 6-12.
»Batič (Battig) Andrej«, v: Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974, 1. zv., str. 45.