Rodil se je v vasi Spodnje Gorče v bližini Braslovč. Po končani gimnaziji v Celju je študiral pravo v Gradcu in na Dunaju. Na Dunaju je bil član naprednega akademskega društva Slovenija. Notarsko pripravništvo je opravljal v Kozjem in Laškem. Na mesto celjskega notarja je bil imenovan leta 1881 po težkih političnih bojih v dunajskem parlamentu med Slovenci in Nemci ter silovitemu nasprotovanju nemške stranke, ko je prišel kot notar iz Ljutomera. V Celju je prevzel notarsko mesto prejšnjega notarja Mihelaka, ki je bil tudi njegov zet. Po smrti notarja Sajovica je postal predsednik notarske zbornice za bivšo Spodnjo Štajersko. Bil je član ravnateljstva Celjske posojilnice od njene ustanovitve leta 1881 pa do svoje smrti, član in podpredsednik Južnoštajerske hranilnice od njenega začetka leta 1889, pa njen pravni zastopnik in odbornik Dijaškega podpornega društva. Sodeloval je še v številnih drugih narodnih organizacijah in društvih. Notarsko funkcijo je opravljal do svoje smrti.
Politično je deloval v času zaostrenih nacionalnih bojev med Slovenci in Nemci v Celju in na Spodnjem Štajerskem. Zastopal je slovensko Narodno-napredno stranko, predvsem liberalno smer in štajerske liberalce. Politično ni silil v ospredje, ko pa je bilo potrebno pa je tudi kandidiral na listi Narodno-napredne stranke proti nemškim kandidatom. Med drugim je bil izvoljen v okrajni zastop v Celju iz vrst kmečkih občin leta 1893. Pri političnih zadevah, kjer je zastopal uvedbo slovenskega jezika v urade, na sodišča in enakopraven položaj nemškemu jeziku, je sodeloval pri številnih resolucijah in pravnih zadevah za izboljšanje slovenskega političnega položaja napram nemškemu.
Bil je urednik liberalne Domovine, ki je izhajala v Celju pod vodstvom Dragotina Hribarja. Objavil je številne članke in sestavke v Domovini in mariborskem listu Südsteirische Post. Okoli sebe je zbiral mlade novinarje, časnikarje in jim bil mentor. Poročen je bil z Ido Miheljak. Imela sta tri hčere in enega sina, sin je padel kot vojak v 1. svetovni vojni.
Orožen, J. Zgodovina Celja in okolice: II. del: 1849–1941. Celje: Kulturna skupnost, 1974, str. 298.
Notar Lovro Baš. Jutro, 10. 5. 1924, let. 5, št. 111, str. 3.
Notar Lovro Baš. Nova doba, 10. 5. 1924, let. 6, št. 53, str. 1.
Pirjevec, A. Baš, Lovro. V: Slovenski biografski leksikon: Prva knjiga: Abraham–Lužar. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925–1932, str. 27.