Verjetno najbolj znani prekmurski tiskar židovskega rodu v 20. stoletju Ernest Balkanyi je bil rojen kot Sándor Bálkányi v kraju Berki na Slovaškem. Kasneje si je ime spremenil v Ernő (Ernest). V Lendavo (takratno Dolnjo Lendavo) se je preko Budimpešte in Keszthelyja na Madžarskem preselil leta 1896 in prevzel tiskarno, ki je v tem mestecu obratovala od leta 1889. S tiskarsko dejavnostjo se je začel ukvarjati dve leti po svoji priselitvi (1898). Že kmalu potem, leta 1906, je zaradi uspešnega poslovanja odprl podružnico v Murski Soboti, ki je obratovala do leta 1918. Skupaj s svojo družino, ženo Doro Mayer, po rodu iz Keszthelyja, in sinom Elekom (1902-1945), ki je nadaljeval z očetovo dejavnostjo, je bila družina Balkanyi več desetletij pomemben del tiskarstva v Prekmurju. O pomembnosti Balkanyijevih tiskarn v Lendavi in Murski Soboti priča dejstvo, da sta bili Balkanyijevi tiskarni med leti 1906 in 1918 edini tiskarni v Prekmurju.
Ernest Balkanyi je tiskal pomembne časopise, ki so takrat izhajali v Prekmurju. Med najbolj znane sodijo prav gotovo Novine, tednik, ki ga je izdajal znani prekmurski duhovnik, narodni buditelj in kulturno-prosvetni delavec Jožef Klekl starejši. Poleg časopisov je tiskal, izdajal in zalagal tudi številne molitvenike v prekmurskem knjižnem jeziku, ki so jih pisali ali prevajali prekmurski duhovniki, ter številne druge knjige, letake in promocijski material takratnih lokalnih podjetnikov.
Poleg tiskarne je Ernest Balkanyi v Lendavi odprl tudi fotografski studio Foto Balkan, v katerem je prodajal fotografski material. Bil je založnik in trgovec. Tiskal je razglednice Lendave, ki še danes predstavljajo pomembno zapuščino in kulturno dediščino mesta.
Ernest Balkanyi je znan tudi zato, ker je bila v njegovi tiskarni 5. oktobra 1934 natisnjena prva številka Ljudske pravice, ilegalnega glasila Osvobodilne Fronte v Sloveniji, današnje predhodnice osrednjega slovenskega časopisa Delo. Njen urednik je bil sprva najbolj znani prekmurski pisatelj in komunistični aktivist Miško Kranjec, ki je bil skupaj z Rudijem Čačinovičem, kasnejšim slovenskim diplomatom, tudi pobudnik za izdajanje tega glasila.
Po smrti Ernesta Balkanyja leta 1939 sta očetovo tiskarsko dejavnost prevzela sin Elek in njegova žena. Ob koncu 2. svetovne vojne so madžarske oblasti Eleka zaradi židovskega porekla aretirale in ga 31. marca 1945 skupaj z nekaterimi drugimi talci ustrelile v bližini Murske Sobote. Z njegovo smrtjo se je končala tudi petdesetletna tiskarska tradicija prekmurske židovske družine Balkanyi.
Brumen, N. Tiskarne v Prekmurju. Kronika 9, 1961, str. 82-92.
Kokolj, M. Prekmurski Slovenci 1919-1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 1984, str. 349.
Krenn, M. Fotografi v Prekmurju 1870-1945. Zbornik soboškega muzeja 16-17, 2011, str. 309 – 343.
Kuzmič, F. Klekl kot urednik in izdajatelj. Stopinje, 1996, str. 33-38.
Kuzmič, F. Izdajateljska dejavnost prekmurskih Židov. Stopinje, 2001, str. 71-76.
Kuzmič, F. Izdajateljska dejavnost prekmurskih Židov. Panonisches Jahrbuch, 2004, str. 193 – 197.
Liška, J. (ur.) 40 let Ljudske pravice. Ljubljana: ČGP Delo, Komunist, 1974.
Tement, F. Bil sem Kleklov sodelavec: pogovor z Antonom Horvatom. Stopinje, 1995, str. 146-154.
Süč, D.: Družinska zgodba največjega prekmurskega tiskarja. Lindua 21, 2019, str. 17-20.
Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.