ANŽEL, France

Rodil se je kot edini sin v družini šestih otrok materi gospodinji in očetu čevljarju. Osnovno šolo, nižjo in višjo gimnazijo je končal na Ptuju (1959). Leto zatem se je vpisal na študij slikarstva na likovni akademiji v Ljubljani, kjer je leta 1965 diplomiral. Študij je nadaljeval na specialki za restavratorstvo in jo zaključil leta 1967 pri prof. Mirku Šubicu.

Že kot gimnazijec (1956) je opravljal delo muzejskega risarja v ptujskem muzeju, med letoma 1958 in 1960 pa je bil v muzeju redno zaposlen. V času študija se je ukvarjal z restavriranjem fresk in slik pod okriljem Narodne galerije v Ljubljani ter snemanjem televizijskih oddaj o grafičnih tehnikah in njihovih postopkih. Leta 1964 se je kot ilustrator zaposlil pri časniku Ljubljanski dnevnik in hkrati do leta 1967 poučeval likovno vzgojo na Osnovni šoli Vodice. Vedno bolj se je posvečal oblikovanju časnikov in revij. Opravljal je delo ilustratorja, tehničnega urednika in oblikovalca naslovnic ter oblikoval grafične podobe številnih časopisov in revij: Mladine, Tribune, Ljubljanskega dnevnika, Kurirčka, Pionirja, Pionirskega lista itd. Od leta 1969 do smrti leta 1977 je bil zaposlen pri Nedeljskem dnevniku, kjer je kot prvi opravljal delo tehničnega urednika.

Risal je že od malih nog, bolj aktivno pa se je pričel s slikarstvom ukvarjati v nižji gimnaziji. V gimnazijskih letih se je ob risanju posvečal tudi pisanju poezije in proze ter svoje pesmi in ilustracije objavljal v takratnem ptujskem gimnazijskem almanahu Feniks. V obdobju 1958–1961 je ilustriral kratke zgodbe, povesti in črtice v reviji Mlada pota in tako postal prepoznaven širši javnosti. Njegova prevladujoča tehnika v tem času je postala risba. Prvo pomembno razstavo je imel skupaj s prijateljem in slikarjem Marjanom Remcem leta 1959 v domačem Ptuju, kjer se je predstavil z risbami in akvareli, leto zatem sta se skupaj predstavila še v Ljubljani ter v ptujskem muzeju. Anžel je takrat postal eden vidnejših ptujskih likovnih ustvarjalcev. V času študija je ustvaril mnogo del, predvsem risb in grafik manjšega formata, umetniškemu ustvarjanju pa se je ves čas posvečal tudi kasneje, ob delu. Njegova likovna zapuščina zajema največ risb in ilustracij, v katerih je dosegel svoj umetniški vrh, ter nekaj manj grafik in akvarelov. Kot ilustrator je najraje upodabljal otroke, v tehniki grafike in akvarela pa pokrajino in izseke iz narave. Glavnina njegovih slikarskih del je ostala v družinski zapuščini, nekaj grafik in risb je v privatni posesti njegovih sorodnikov in prijateljev, deset njegovih del pa hrani Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož.