ABRAM, Filip

Rodil se je v kmečki družini, gimnazijo je obiskoval v Gorici in Benetkah, univerzitetni študij pa je nadaljeval na Dunaju in v Gradcu. Ves čas šolanja mu je ob strani stal njegov stric, dvorni kaplan in vzgojitelj pri nadvojvodi podkralju Rainerju za Lombardijo in Benečijo.
Po končanem študiju je služboval po različnih primorskih sodiščih, bil je okrajni sodnik v Komnu in v Tolminu in svetnik deželnega trgovskega in višjega deželnega sodišča v Trstu. Vseskozi je aktivno sodeloval v slovenskem narodnem gibanju in si prizadeval za enakopravnost slovenskega in hrvaškega jezika. Leta 1891 je postal dvorni svetnik vrhovnega sodišča, naslednje leto pa je bil sprejet na pravosodno ministrstvo, kjer so mu poverili personalni referat za slovenske dežele. Dobil je težko nalogo saj se je moral nenehno boriti z različnimi političnimii interesi. Leta 1896 mu je novi minister, grof Gleispach, preprečil delovanje v ministrstvu, zato se je ponovno vrnil na vrhovno sodišče, kjer je postal senatni predsednik. Istočasno je opravljal funkcijo namestnika predsednika najvišjega dohodarskega urada in sodišča za patente. Leta 1878 je v soavtorstvu izdal zbirko odločb trgovskega in pomorskega prava, ki je ostala hkrati tudi edina zbirka judikatov avstrijskega pomorskega prava.
Bil je odlikovan z malim križcem sv. Štefana.